Tako kot vsako leto ob tem času prihajamo v obdobje povečanega števila viroz ter prehladov, kateri se kažejo tudi v povečanem številu bolniških odsotnosti. Pa je res vsaka bolniška odsotnost upravičena? Ste morda v podjetju kdaj naredili podrobnejšo analizo teh bolniških staležev? Najverjetneje bi ugotovili, da se pri nekaterih zaposlenih bolniški staleži že več let pojavljajo v istem časovnem obdobju.
Točno to smo ugotovili pri enem od srednje velikih podjetij na območju Maribora, kjer smo opravili analizo bolniških staležev v obdobju od leta 2015-2020 in prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev, na podlagi katerih smo lahko napovedali trend bolniških staležev v letu 2021. Ponavljajoči vzorci iz analize so pokazali odstopanja in kot taki bili zadosten kriterij za vodstvo podjetja, da je pričelo s sistematskim izvajanjem kombinacije nadzora in kontrole bolniških staležev. In rezultati? Pri 80% nadzorih je bilo ugotovljeno, da gre za hujše kršitve bolniškega staleža, kjer so zaposleni načrtno kršili bolniški red ter s tem povzročili tako materialno škodo delodajalcu kot otežitev izvajanja planiranih delovnih procesov. Pa ne samo to, tudi delovna klima v podjetju je bila zaradi tega dokaj na nizki ravni, saj vodstvo ni zaznalo in odreagiralo na zlorabe bolniških staležev. Peščica zaposlenih je institut bolniškega staleža več let načrtno veselo izkoriščala za izlete, letovanje na morju, smučanje, medtem ko so njihove izostanke od dela seveda z nadurami pokrivali ostali sodelavci.
Podjetja, ki se soočajo s težavami kot so zlorabe bolniških staležev, kje potrebujejo pomoč ustrezno usposobljenega detektiva, delimo na dve skupini. V prvi skupini so podjetja, kjer se vedno najprej vprašajo po stroških, ki jih bodo imeli z detektivom medtem ko so v drugi skupini podjetja, katera se vprašajo, koliko stroškov bodo pa prihranili z najemom detektiva. In tukaj ne govorimo samo o kratkoročnih stroških, kot so nadomestilo za bolniški stalež, ampak tudi o ohranjanju visoke stopnje delovne klime znotraj podjetja ter ohranjanje določenega reda. Dobri uslužbenci imajo radi red znotraj podjetja, saj le ta omogoča uspešno dolgoročno poslovanje ter visoko delovno klimo med zaposlenimi. Ko dobri uslužbenci ugotovijo, da med njimi in »zabušanti« podjetje ne dela nobene razlike ter da za takšna početja kot so zlorabe bolniških staležev ni nobenih sankcij, se lahko zgodi samo dvoje. Takšni delavci postanejo nezadovoljni in nemotivirani ali pa si preprosto poiščejo drugo delovno okolje, kjer menijo, da bo njihovo delo bolj cenjeno.
Sedaj pa se more vsako podjetje vprašati, ali obstaja še kak večji strošek od izgube dobrih sodelavcev?
