Delo na črno predstavlja problem, ki ga zakonodajalec in pristojni organi neuspešno poskušajo zajeziti že leta.
Natančnih podatkov o dejanskem stanju nimamo, saj se pojava ne da izmeriti, vseeno pa je ocena razširjenosti dela na črno v Sloveniji in Evropski Uniji zelo visoka. Pri omenjenem načinu dela gre za sicer po naravi zakonito plačano delo, vendar pa ni prijavljeno javnim avtoritetam.
Delo na črno se lahko izvaja v delni ali popolni obliki. Lahko je v obliki, kjer je plačilo zaposlenemu uradno izplačano delno, preostanek pa zaposleni prejme neposredno, s čimer se izogne plačilu davkov. Druga oblika dela na črno pa se izvaja na način, kjer med delodajalcem in delavcem ni nobene pogodbe o zaposlitvi in s tem ob plačilu delavcu niso plačani nobeni davki.
Delo in zaposlovanje na črno vsaj posredno vplivata na vse ljudi, saj osebe, ki delajo ali zaposlujejo na črno ne prispevajo v državno blagajno, iz katere se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo, porodniške odsotnosti itd.). Tako morajo posledično osebe, ki svojo dejavnost opravljajo zakonito, v blagajno prispevati toliko več, da se ohranjajo temelji socialne države.
V zadnjih letih se je delo na črno močno razširilo v turizmu, gostinstvu ter zasebnem varovanju, kjer zaradi pomanjkanja kadra ali nizkih cen storitev delodajalci velikokrat za opravljanje dela koristijo tuje državljane, ki niso v delovnem razmerju ali pa so v delovnem razmerju za krajši delovni čas in jim viške opravljenih ur plačujejo »na roko«, torej v kuverti.
Tako po eni strani oškodujejo državo, po drugi strani pa so seveda v nepravičnem položaju podjetniki, ki zaposlujejo in delajo skladno z zakonodajo, saj imajo neprimerno višje stroške, posledično so zato tudi njihove cene izdelkov ali storitev temu primerno višje in so kot taki veliko težje konkurenčni. Nekateri podjetniki so na račun nekonkurenčnosti, ki ga z delom na črno ustvarjajo drugi ponudniki istih storitev, bili primorani razglasiti tudi stečaje in zaključiti s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
V kriznem obdobju povezanem s COVID-19 situacijo se je predvsem v storitvenih dejavnostih, kot so kozmetične, frizerske in druge storitve, delo na črno močno razširilo. Zgodovina nas uči, da so ljudje v kriznih situacijah vedno posegali po najbolj drastičnih ukrepih, ko so poskušali obdržati svoje dohodke, četudi ti ukrepi niso bili skladni z zakonodajo, in iz tega lahko sklepamo, da bo zaradi posledic COVID-19 krize dela na črno vedno več, kar bo na drugi strani pomenilo vedno večji upad tržnega deleža za poštene podjetnike.
Zasebni detektivi imamo znanje in zakonsko podlago, s katero lahko za naše naročnike pridobivamo dokaze, s katerimi lahko nato uspešno sodelujejo s pristojnimi inšpekcijskimi službami, ki kršitelju prepovejo opravljati dejavnost in mu hkrati izrečejo globo.
Avtor: Marko Bauman
