Glede na podatke je neplačevanje preživnin zelo razširjeno in lahko rečem, da državni organi niso dovolj učinkoviti. Postopki izterjave bi bili lahko hitrejši in uspešnejši v primerih, da bi vse podatke o dolžniku preživninske obveznosti iskali detektivi, saj so državni organi preobremenjeni in dolžnike ter njihovo premoženje ne zmorejo iskati aktivno. Detektivi imamo na tem področju ustrezno znanje in bi lahko pripomogli k učinkovitejšemu iskanju premoženja dolžnika in posledično tudi uspešnejšim izterjavam. Trajanje postopka izterjave preživnin je sicer odvisno od sredstva izvršbe, od razpoložljivih sredstev dolžnika ter vlaganja pravnih sredstev. Velikokrat so izterjave preživnine neuspešne, ker dolžniki uradno nimajo premoženja.
Neplačniki preživnin se poslužujejo različnih načinov izmikanja plačevanja preživnine. Največkrat neplačniki niso zaposleni ali so zaposleni le za krajši delovni čas, nato pa opravljajo delo na črno, ki ga je v praksi izredno težko dokazati. Poznamo polno zgodb o tem, da eden izmed staršev ne plačuje preživnine ter se na sodišču sklicuje na brezposelnost, upnik pa ne more dokazati, da dolžnik dela na črno. Detektiv lahko po zakonu zbira in posreduje podatke in informacije o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih določajo o teh pravicah. Torej lahko detektiv za naročnika, kateremu dolžnik ne poravnava preživninskih obveznosti, zbere vse informacije in podatke glede dela na črno. Upnik pa se lahko kasneje na podlagi poročila detektiva odloči za nadaljevanje postopka, saj ima bistveno več možnosti, da bo pri tem uspešen.
Neplačevanje preživnine ima lahko za upnika velike posledice, saj gre tukaj za dolgotrajno plačevanje, od katerega je lahko odvisna tudi materialna eksistenca upnika. Detektivi lahko s svojim delom na terenu ter zbranim dokaznim gradivom mnogokrat to preprečimo.