Starši si – predvsem v najtežjih in najbolj nemogočih trenutkih – kaj radi zaželimo, da bi lahko s pomočjo čarobne formule rešili vse nevšečnosti, ki nam jih povzročajo naši otroci, a žal takšne formule ni: vsi otroci, brez izjeme, imajo na neki točki odraščanja stiske in izzive, ki se odražajo v njihovem vedenju.
Eni so izrazitejši, drugi nepomembni, tretji prehodni, četrti trdovratni; nekateri so težje sprejemljivi od drugih, nekateri nenevarni, nekateri pa zahtevajo strokovno pomoč. Nevrologi so prišli do zanimivega spoznanja, da približno 85 % mladostnikov ni sposobnih razmišljati o posledicah svojih dejanj v obdobju odraščanja, saj nevrološke povezave v možganih, ki so za takšno dojemanje potrebne, v tem obdobju ne delujejo.
Večina staršev si želi, da bi svojega otroka vzgojili tako, da bi bil pri 15ih letih odgovoren zase, vendar v realnem življenju temu ni tako. Najstnik, ki zaide v nekaj, čemur starši pravijo »slaba družba«, doma verjetno naleti na neodobravanje svojega vedenja. Starši ne marajo njegovih prijateljev, ne odobravajo tega, kako se oblači ali vede, niso jim všeč sporočila, ki jih dobivajo iz šole, itd. Kljub temu, da takemu najstniku starši prepovedo druženje s prijatelji, pa ne morejo nadzirati njegovega početja, ko ga ni doma.
Na vedenje najstnikov in na njihove vrednote vse bolj vplivajo tudi mediji in sicer: internet, televizija, reklame, itd. – vsi ti zunanji vplivi pa v veliki meri mladostnikom prikazujejo lažno predstavo o lagodnem življenju, spodbujajo jih k oblačenju po najnovejši modi, jim dajejo občutek da potrebujejo drage tehnološke igračke, športne avtomobile, itd. Pogosto so mladostniki bombardirani s podobami lepih mladeničev in mladenk, ki imajo na razpolago ogromne količine denarja, do katerega pridejo na hiter način, najpogosteje s kriminalnimi dejanji ali vsaj dejanji, ki so sporna iz moralnega vidika, ampak ker so takšna dejanja popolnoma dekriminalizirana, je posledica tudi padec moralnih norm pri mladostnikih.
Prostitucija, kraje, preprodaja drog ali nedovoljenih poživil so v porastu tudi pri slovenskih najstnikih. Predvsem pri dijakih in študentih, ki se v času šolanja odselijo od doma bližje šoli ali fakulteti, je možnost, da zaidejo s prave poti še toliko večja, saj ni vsakodnevnega kontakta s starši.
Detektivi s svojimi pooblastili in izkušnjami lahko pripomoremo k temu, da starši še pravi čas izvedo, ali je njihov otrok morda skrenil s prave poti. Noben vložek, s katerim lahko pravočasno zaščitimo svojega otroka, ni prevelik.
Če kot starš opazite velike spremembe v obnašanju vašega otroka, zapiranje otroka vase, popuščanje v šoli, sprememba družbe, izostajanje preko noči, dragi nakupi, uživanje alkohola, itd. je pravi čas, da vas prične skrbeti. Detektivi vam lahko s svojim terenskim delom v relativno kratkem času pridobimo informacije, ki bodo morda odločilne za nadaljnjo življenjsko pot vašega otroka.
Pomnimo: kot starši smo prvi in najpomembnejši otrokovi zaščitniki!
Avtor: Marko Bauman